Program in vizija razvoja Univerze v Mariboru v obdobju 2011-2015 Univerzo v Mariboru vidim kot celovito ustanovo z jasnim poslanstvom njene izobraževalne, raziskovalne in umetniške dejavnosti. Veljati morajo temeljne vrednote enakih možnosti študija za vse študente, akademska korektnost in integriteta, svoboda mišljenja in izražanja, enakopravnost, solidarnost, strpnost in odgovornost. UM mora izrabiti moč in ne šibkost svoje raznolikosti. Sožitje družboslovja, ekonomije, humanistike, medicine, naravoslovja in matematike, pedagoških ved, prava, tehnike in umetnosti moramo uporabiti za doseganje večje konkurenčnosti in razvoj inter- in multidisciplinarnih študijskih programov in povezanega raziskovalnega dela. UM mora biti povezana z gospodarstvom in širšim družbenim okoljem. Delovati mora za dobrobit celotne regije, države, njenih jezikovnih, kulturnih in drugih nacionalnih vrednot, hkrati pa mora nastopati enotno in prepoznavno na mednarodnem področju, kar ji bo zagotovilo večje možnosti pri pridobivanju študentov in projektnih virov financiranja na evropskem in svetovnem nivoju. Študenti so tisti, katerim je univerza namenjena Naše kakovostno delo na pedagoškem, raziskovalnem in umetniškem področju je in mora biti neposredno usmerjeno v dobrobit študenta. Vsem zaposlenim je potrebno zagotoviti stimulativno delovno okolje Visoko kvaliteto pedagoške, raziskovalne in umetniške dejavnosti lahko dosežemo le z visoko stopnjo osebne in akademske avtonomije, občutka svobode in ustvarjalnosti, hkrati pa korektnosti in veliko mero odgovornosti do svojega dela, študentov in do svojih sodelavcev. Internacionalizacija – UM na poti sodobne, v svetu priznane univerze UM se mora odpirati v Evropo in svet. Trendi globalizacije, ko postaja svet vse »manjši«, vse bolj povezan, svet, ki kljub neštetim pastem daje UM velike možnosti nadaljnjega uspešnega razvoja in povečanja konkurenčnosti; to je pot internacionalizacije, sodelovanja z institucijami po svetu, skupnega razvoja idej, raziskovalnega in umetniškega dela, skupnih projektov in vključevanja študentov, pri čemer so edino vodilo kakovost in skupni interesi na poti uresničevanja vizije univerze. Sodelovanje s tujimi univerzami: Pomembno je sodelovanje s tujimi institucijami na vseh nivojih in vseh področjih študijske, raziskovalne in umetniške dejavnosti. Na nivoju univerzitetne uprave je v podporo tem aktivnostim pomembno
vzpostavljanje kontaktov med univerzami in aktivno sodelovanje v mednarodnih združenjih, ki so v toku evropskih trendov in svetovnih usmeritev. Za UM so posebnega pomena predvsem EUA1 (“European University Association”), DRC2 (“Danube Rectors' Conference”) in AARC3 (“Alps-Adriatic Rectors' Conference”). Nekatere ideje DRC in AARC so preživete, zato je potrebno spremeniti njihovo delovanje in voditi aktivno politiko. Kot posebni odposlanec DRC za evropske zadeve aktivno sodelujem pri preobrazbi DRC, ki mora postati kolektivni član EUA s posebno vlogo prevzemanja konkretnih nalog za podonavsko regijo. Prav tako se zavzemam za spremembo pravnega statusa DRC, ki ji bo omogočil pridobivanje evropskih sredstev. Še posebej je to pomembno v okviru nove iniciative EU t.i. Podonavske strategije4, ki naj bi zaživela z letom 2011. Mobilnost študentov in zaposlenih:
Predvsem so velike možnosti realizacije mobilnosti v okviru programov
Erasmus, CEEPUS (Central European Exchange Program for University Studies),
Norveškega finančnega mehanizma (NFM) ter drugih dodatnih možnosti
za mobilnost študentov in zaposlenih UM. Število mobilnosti
narašča, vse večjo pozornost pa je potrebno usmeriti v kakovost
izmenjav. Pomembna usmeritev je tudi razširitev izmenjav na širši
svetovni prostor in letos smo na UM pridobili prvi program Erasmus Mundus,
ki je sicer še vedno regionalno usmerjen, vendar nakazuje možnosti
večje globalizacije izmenjav. Ustvariti moramo pogoje, ki bodo pritegnili vrhunske strokovnjake in odlične študente iz tujine: To nam lahko uspe le z novimi mednarodnimi študijskimi programi in ustrezno plačno politiko, ki bo zagotavljala nagrajevanje tistih, ki so po svojih rezultatih dela nadpovprečno uspešni. Mednarodni študijski programi: Programe krajših izmenjav je v prihodnje potrebno preseči in pritegniti več študentov, ki prihajajo na UM kot redni študenti. Predvsem so velike možnosti pri povezovanju z azijskimi državami, kar veliko evropskih in ameriških univerz izvaja že dlje časa. Pri nas je še vedno nekaj zakonskih ovir, za katere pa se, vsaj po zadnjih zagotovilih Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), že nakazujejo rešitve in s tem nove možnosti za univerzo v prihodnje. Nagrajevanje dela s tujimi študenti: Izmenjave študentov v okviru evropskih shem mobilnosti je potrebno razumeti v smislu evropske iniciative, ki deluje po principu recipročnosti. Skrb za tuje študente, ki prihajajo preko teh programov, kot je npr. Erasmus, je pomembna, ker je tudi našim študentom v okviru teh programov omogočen študij v tujini. Kljub temu pa prihaja do razlik med fakultetami in zaposlenimi na UM, ki so v različnih obsegih vključeni v programe mobilnosti. Nagrajevanje je potrebno zagotoviti na dveh nivojih: (i) večje upoštevanje te dejavnosti pri habilitacijskih merilih in ocenjevanju kakovosti fakultet, oddelkov in posameznikov; (ii) finančno nagrajevanje posameznikov, ki jo je možno zagotoviti preko Sklada za mednarodno dejavnost in mobilnost. Mednarodne konference in poletne šole: Organizacija mednarodnih srečanj, konferenc in simpozijev ter organizacija poletnih šol in drugih oblik krajšega usposabljanja študentov je pomembna dejavnost univerze. V prvi fazi bi lahko v podporo in razmah mednarodnih srečanj in poletnih šol uporabili Sklad za mednarodno dejavnost in mobilnost. Mednarodni projekti: Podpirati moramo prizadevanja vseh posameznikov, inštitutov in fakultet pri pridobivanju mednarodnih projektov. Že ustanovljeni Pisarna za mednarodne projekte in Služba za učinkovito črpanje sredstev evropskih strukturnih skladov se morata nadalje razvijati z jasno vizijo: (i) poenostavitev administrativnih postopkov, ki jo lahko prvenstveno zagotovimo s celovito prenovo informacijskega sistema na nivoju cele univerze; (ii) zagotovitev specializiranih kadrov, ki bodo lahko posameznikom, inštitutom in fakultetam dajali relevantne informacije in dejansko pomoč pri prijavi in vodenju projektov; (iii) v sodelovanju s fakultetami prevzemanje celovite prijave in koordinacije projektov, ki so skupni za celo UM, kot npr. zagotavljanje kakovosti, trajnostni razvoj itd. Za učinkovito pridobivanje projektnih sredstev sta pomembna še dva ukrepa: (i) razvoj učinkovitega Projektnega sklada, ki bo prvenstveno financiran iz tržne dejavnosti univerze in bo v prvi vrsti namenjen likvidnostnemu premoščanju sredstev; (ii) vzpostavitev Reprezentativne pisarne v Bruslju, ki opravlja delo lobista v najširšem pomenu. Ustanovitev in delovanje pisarne v Bruslju je smiselno uskladiti z občinami, gospodarskimi in drugimi zainteresiranimi subjekti v regiji; preliminarna usklajevanja so v teku. Potencial notranje raznolikosti – razvoj bazičnih področij in povezovanje v smislu inter- in multidisciplinarnosti Na UM moramo izkoristiti potencial sožitja različnih strok. Razvijati moramo vsa bazična področja, ki so temelj naše univerze, na osnovi tega pa izkoristiti velike možnosti povezovanja, skupnih raziskav in razvoja interdisciplinarnih in multidisciplinarnih študijskih programov. Razvijati moramo nove inter- in multidisciplinarne študijske programe, ki lahko nastanejo v sožitju različnih strok, kot na primer farmacija, biokemija, varna prehrana, forenzika, okoljske študije... Veliko je tudi možnosti na področju humanistike, predvsem jezikov; pomembno je družboslovje, kot npr. ekonomija in pravo hitro rastočih družb. Kot primer naj le omenim evropski projekt, ki ga izvajamo pod okriljem Pisarne za mednarodne projekte UM: ”Creation of a Cross-Disciplinary Doctorial Programme in Contemporary Russian and Chinese Economic Law in a Global Economy”. Novi študijski programi, ki so perspektivni, dajejo možnost zaposlovanja mlajših kadrov. Glede na demografsko stanje v Sloveniji in Evropi je za mlade kadre bistvenega pomena razvoj novih študijskih programov in odpiranje novih, predvsem multidisciplinarnih, raziskovalnih področij, ki so usmerjeni v skladu s svetovnimi trendi. Enovitost UM na eni strani in povečana notranja samostojnost članic na drugi strani omogoča razvoj inter- in multidisciplinarnih raziskav in študijskih programov ter s tem učinkovito zaposlovanje kadrov na UM, kot so tudi mnoge izkušnje v tujini5. Večja samostojnost članic v smislu razvoja posameznih področij je nujna. Še vedno so posamezne stroke vpete v strukture, ki so bile aktualne v preteklih obdobjih, danes pa so stvari dozorele in prerasle staro formo. Tako sta npr. na Pedagoški fakulteti (PEF) še vedno Oddelek za glasbo in Oddelek za likovno umetnost. V preteklosti so oddelke na PEF združevali pedagoški programi. Tako kot so to formo prerasli drugi oddelki in so nastale nove fakultete, z novimi, tudi nepedagoškimi programi, se moramo zavedati, da je potrebno dati razmah tudi področju glasbene in likovne umetnosti, pa tudi lutkarstvu, gledališču in oblikovanju. Po vzgledu številnih drugih univerz podpiram razvoj ustreznih študijskih programov in posledično ustanovitev Akademije za glasbo in Akademije za umetnosti. Povsem analogna je slika še na nekaterih drugih fakultetah; najbolj očiten primer je Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), kjer je prav tako potrebno dati večje možnosti razvoja posameznim področjem in zagotoviti bolj fleksibilno in bolj spontano povezovanje teh področij znotraj UM in širše. Danes se računalništvo in informatika povezujeta z matematiko, biologijo, kemijo, medicino, ekonomijo in s številnimi drugimi področji, kot so tudi primeri na drugih univerzah6. Naše stanje FERI-ja so prerasle številne univerze, pa ne le v Združenih državah Amerike, temveč je to primer v naši najožji regiji, kot na primer na naši najbližji univerzi Technische Universität Graz (TU Graz) ali pa na Univerzi v Ljubljani, ki ima posebej Fakulteto za elektrotehniko in Fakulteto za računalništvo in informatiko. Mi bi lahko ta koncept še prerasli in ustanovili Fakulteto za elektrotehniko in Fakulteto za računalništvo, informatiko in medijske komunikacije. Podobnemu primeru preraščanja smo priča tudi na Fakulteti za gradbeništvo, ki je dejansko že v tem trenutku dozorela kot Fakulteta za gradbeništvo, arhitekturo in promet. Enovitost UM in nesprejemljivost sistema binarnosti Enovitost UM je osnova na poti močne in v svetu prepoznavne sodobne univerze, hkrati pa omogoča razvijanje potencialov njene raznolikosti in komplementarnosti področij, ki jih na UM razvijamo. Vsako razbijanje UM jo slabi in ovira na tej poti vizije. Zato ocenjujem, da bi z Nacionalnim programom visokega šolstva do l. 2020 (NPVŠ) predlagana binarnost zelo slabo vplivala na nadaljnji razvoj naše univerze. Nevarnost je, da bo uvajanje binarnosti oslabilo univerze, razbohotilo administracijo in povečalo stroške izvajanja pedagoškega in raziskovalnega dela, še posebej v primerih, ko smo vezani na delo v laboratorijih. Prav tako NPVŠ ne nudi nobenih varovalk za izvajanje študijskih programov, ki so nacionalnega pomena (npr. izobraževanje učiteljev). Pove, da je temu treba posvetiti posebno pozornost, hkrati pa ni zadostnih varovalk oz. finančnih vzpodbud za univerze, da bi izvajale študijske programe nacionalnega pomena, ki so zaradi manjšega števila študentov (tipično predvsem za temeljne naravoslovne vede, tudi tehnike in manjšinskih jezikov) finančno (pre)zahtevni. Zagotavljanje kakovosti Skrb za kakovost univerze je temeljna in mora zajemati vsa njena poslanstva, še posebej pedagoško, raziskovalno in umetniško dejavnost. Skrbeti moramo za kreativno študijsko okolje, ki ga odlikujejo kakovostni študijski programi, izbirnost vsebin, pridobivanje znanj in kompetenc za trg dela, aktivna vključenost študentov, mednarodna primerljivost in priznanost študijskih programov in diplom, sodobne oblike študija – tudi študij na daljavo, možnosti štipendiranja za študente, interesna dejavnost študentov in spodbujanje vseživljenjskega učenja. Na UM imamo vzpostavljen dokaj učinkovit sistem zagotavljanja kakovosti, ki ga pozitivno ocenjujem, vendar je nujen nadaljnji razvoj, ki temelji na viziji EU in globalnih svetovnih trendih. Nisem zagovornik svetovnih rangirnih lestvic kar povprek, sem kritični ocenjevalec, ki se jim ne izmikam, temveč aktivno sodelujem in sem po svojih stališčih osebno poznan s strani vseh svetovnih rangerjev. Ponosen sem, da sem kot predstavnik UM član izvršnega odbora IREG-observatorija8 (“IREG - Observatory on Academic Ranking and Excellence”). V odboru smo zagovorniki pozitivne implementacije svetovnih trendov ocenjevanja in rangiranja univerz, kar pomeni, da želimo pozitivne učinke evalvacij in rangiranj univerz uporabiti za dvig kakovosti univerz. Pri ocenjevanju kakovosti in upoštevanja kriterijev svetovnih rangirnih lestvic je še posebno skrb potrebno posvetiti humanistiki in družboslovju. Upoštevati je potrebno rezultate številnih projektov in izsledkov strokovnih srečanj na tem področju. Eden najbolj poznanih projektov je zagotovo t.i. “European Reference Index for the Humanities” (ERIH)9, ki zajema številne revije s področja humanistike. Direktorica Enote za humanistiko pri Evropski znanstveni fundaciji10 (“European Science Foundation”), dr. Nina Kancewicz-Hoffman, je na konferenci z naslovom “Mapping of Academic Excellence and University Rankings”, ki je potekala 11. oktobra 2010 na Univerzi v Mariboru, predstavila ideje o razširitvi ERIH-a na širše področje humanistike in še posebej na področje družboslovja. Posebno pozornost moramo nameniti vrednotenju serijskih publikacij in monografij tudi v nacionalnih jezikih. V sklopu IREG-a si prizadevamo za ureditev tega področja (organizirali smo npr. IREG Round Table: “What should be done to improve standing of humanities and social sciences in academics rankings? ”, 8. marec 2010, Varšava, Poljska). Tudi v prihodnje je potrebno posvečati veliko pozornost svetovnim trendom na področju zagotavljanja kakovosti, pozitivnih učinkih rangirnih lestvic in njihovim izboljšavam. Konferenca na Univerzi v Mariboru (“Mapping of Academc Excellence and University Rankings”) je bila tudi osnova za novo načrtovani projekt širšega upoštevanja nagrad, ki jih prejmejo posamezniki, skupine, oddelki, fakultete in univerze. Projekt je zasnovan v sodelovanju UM, IREG-observatorija in CHE11 (“Centrum für Hochschulentwicklung”) in bo predvidoma prvenstveno financiran s strani nemškega ministrstva BMBF (“Bundesministerium für Bildung und Forschung”). Habilitacije Vsaka univerza, tako tudi UM, si mora prizadevati za odličnost kadrov, ki strokovno in vestno opravljajo svoje pedagoško in znanstveno raziskovalno oz. umetniško delo. UM je univerza širokega spektra, zato moramo še posebno skrb nameniti specifikam področij humanistike, družboslovja, naravoslovja, matematike, tehnike, medicine, prava, ekonomije, varstvoslovja, logistike in vseh, ki jih in jih bomo v prihodnje razvijali na UM. Habilitacije so ena najbolj občutljivih področij, ki so še vedno nerešen problem in so velikokrat razlog za razdor med področji in fakultetami. Nesprejemljivo je, da bi na enak način vrednotili dosežke na humanistiki, družboslovju in naravoslovju, matematiki ali tehniki. Gre za specifike področij, kjer se vrhunski rezultati manifestirajo na različne načine. Zato je nujno, da habilitacije obravnavamo po področjih. Izvedba habilitacij po področjih je možna po vzoru “uredniških odborov”, ki se ustanovijo za področja, ki jih razvijamo na UM. Finančna varnost zaposlenih UM je po svojem proračunu ena izmed največjih institucij v Mariboru. Trenutno izobražuje in usposablja več kot 23.000 študentov in je delodajalec okoli 1.000 sodelavcem v akademski sferi in okoli 800 administrativnim in tehničnim sodelavcem, kar je mimogrede zelo nenaravno razmerje in je delno tudi razlog, zakaj racionalizacije pedagoškega procesa, ki smo jim priča, v globalu ne prinašajo želenih rezultatov. Institucija s tako veliko finančno odgovornostjo si ne more in ne sme privoščiti nobenega eksperimentiranja in neodgovornega ravnanja, ki bi lahko vodilo v finančne težave. Jasno mora biti izdelana vizija prihodkov in stroga kontrola odhodkov. Največji del prihodkov predstavljajo sredstva iz državne blagajne, pri katerih je potrebno paziti na ustrezno delitev med obstoječimi univerzami in drugimi visokošolskimi zavodi v Sloveniji. Urediti je potrebno ustrezno financiranje fakultet in programov. Za to se je potrebno zavzemati na nacionalnem nivoju. Budno moramo spremljati nadaljnji razvoj visokega šolstva v Sloveniji, tudi v okviru novega Nacionalnega programa visokega šolstva do l. 2020, da ne bi na račun fragmentacije, lokalnih ali morda celo zasebnih interesov bila UM prikrajšana za ustrezni del svojega proračuna iz javnih financ. Zavedati se moramo, da od MVZT za pedagoško dejavnost dobimo okoli 66% univerzitetnega proračuna, ostalo je raziskovalna, projektna dejavnost in druga, tudi tržna dejavnost. Izkoristiti je potrebno vse potenciale. V obdobju do 2013 je potrebno še posebej izkoristiti evropske strukturne sklade, ki so del projektnega financiranja EU. Časa je malo, Slovenija še vedno zelo slabo črpa evropska sredstva, pomoči univerzam je malo, zato si moramo pomagati sami in izkoristiti finančna sredstva iz tujine. Vzpodbujali bomo nadaljnji razvoj projektnih aktivnosti na fakultetah ter s strani rektorata nudili pomoč. V ta namen je bila ustanovljena tudi Pisarna za mednarodne projekte UM, ki ne sme biti konkurenca projektnim aktivnostim, ki se vežejo na strokovne vsebine področij, ki jih razvijajo fakultete. Skrbeti mora za skupne projekte UM in za podporo pri prijavi projektov. Projektna pisarna na UM je v letu dni svojega delovanja naredila velik korak, ki ga velja podpirati in njeno delovanje še nadalje razvijati tudi v prihodnje. Poleg mednarodnih projektov je potrebno ponuditi tudi mednarodne študijske programe, ki bodo pritegnili študente iz tujine. Veliko možnosti se obeta pri povezovanju z drugimi evropskimi univerzami, še večji potencial pa predstavljajo navezave z azijskimi državami. UM ima tudi še precej potencialov, ki jih moramo izkoristiti in zmanjšati stroške. Predvsem moramo voditi aktivno politiko na področju tržne dejavnosti in racionalizacije v smislu vzpostavitve skupnih služb na področjih, ki so skupnega pomena za celotno univerzo. Finančna sredstva pa moramo usmeriti v razvoj pedagoške dejavnosti in višjo kakovost znanstveno raziskovalnega in umetniškega dela. Politika plač in sistem nagrajevanja Uskladiti moramo sistem habilitacij in zasedanja delovnih mest, kar je povezano s plačami zaposlenih. Plačna politika mora biti stimulativno naravnana in mora zagotavljati dodatno nagrajevanje tistih, ki so boljši. Nesprejemljivo je, da nas plačni sistem obvezuje, da se nekomu, ki je nadpovprečno uspešen bodisi na pedagoškem, raziskovalnem ali umetniškem delu, ali pridobi recimo velika projektna sredstva, rigorozno omejuje izplačilo višje plače. To je problem, ki se lahko odraža v anomalijah, ko morajo zaposleni skrivati svojo uspešnost, še večji problem pa je seveda novo zaposlovanje nadpovprečnih kadrov, ki jih delo na univerzi zaradi takšnega sistema ne zanima. Težko si predstavljam, da bomo s takšno plačno politiko kadarkoli lahko zaposlili nadpovprečne domače ali tuje strokovnjake. Sistem, kot ga predvideva Nacionalni program visokega šolstva do l. 2020, ko naj bi vsaj del zaposlenih na univerzi izvzeli iz sistema plač javnih uslužbencev, je lahko priložnost, s katero nikomur ničesar ne jemljemo, presegamo pa uravnilovko in dajemo boljše možnosti tistim, ki izkazujejo nadpovprečne rezultate dela. V perspektivi pa je verjetno pomembno, da se iz sistema plač javnih uslužbencev izvzamejo vsi delavci univerze, saj si sicer zelo težko predstavljam delovanje univerze, ko bi imeli v okviru iste pravne osebe dva popolnoma različna plačna sistema. UM potrebuje bolj fleksibilen plačni sistem, ki bo visokošolskim učiteljem in sodelavcem omogočal ustrezno plačo za normalno pedagoško obremenitev. Prekomerno število ur običajno vodi v slabo izvedbo pedagoškega procesa. Univerzi naj se dovoli lastna politika oblikovanja plač, ki ne smejo biti nižje od primerljivih v javnem sektorju in niso nujno neposredno vezane na kvantiteto pedagoške izvedbe. Potrebno je zagotoviti pravičen sistem nagrajevanja in napredovanja inovativnih in motiviranih sodelavcev. Dodatni mesečni prilivi iz različnih virov morajo postati sestavni del plače, ki naj bo sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela, pri čemer se naj višina plač približa evropskim standardom za akademsko okolje. Regulacija sobotnega leta Nujna je sodobnejša regulacija sobotnega leta. To bi prinašalo nova znanja, predvsem pa bi povečalo produktivnost, če se lahko eno leto izključno posvetimo svojemu raziskovalnemu oz. umetniškemu delu. To je praksa praktično vseh uspešnih tujih univerz in prav je, da to uredimo tudi na UM. Nesprejemljiva nadaljnja racionalizacija pedagoškega procesa V zadnjih letih smo priča nenehna racionalizacije, ki poteka na domala vseh fakultetah naše univerze. Naredili smo velik rez na ravni študijske in raziskovalne dejavnosti. Predvsem se to odraža na manjšanju kontaktnih ur dela s študenti. Ocenjujem, da smo dosegli zgornjo mejo, ko nadaljnja racionalizacija v tej smeri ni več smotrna, saj bi bila v preveliko škodo izvajanja pedagoškega dela, kar pomeni predvsem v škodo študentov. Združevanje študentov, delo v velikih skupinah pri vajah in seminarjih znižuje kakovost dela. Zato naj bo krčenja števila pedagoških ur v prihodnje čim manj, v res utemeljenih primerih. V smislu delovanja UM kot enovite institucije se ponujajo nove možnosti v smislu racionalizacije skupnih služb, ki morajo biti organizirane v sistemu profesionalne mreže, ki omogoča predvsem troje: (i) bolj učinkovito delovanje, ki se odraža predvsem v poenostavitvi postopkov, (ii) večja profesionalizacija služb in (iii) cenejše delovanje. Profesionalna mreža skupnih služb Na UM z veseljem ugotavljamo strmo rast kakovosti, dosegamo vse boljše rezultate na pedagoškem, raziskovalnem in umetniškem področju. Zato pedagoški delavci in raziskovalci potrebujejo tudi vse bolj profesionalno podporo strokovnih služb. Trenutno zahtevne naloge, ki običajno pristanejo na rektoratu, dokaj neuspešno rešujemo bodisi s povečevanjem zaposlenih na rektoratu, pri čemer ostaja število zaposlenih na fakultetah enako ali pa v redkih primerih s prerazporejanjem ljudi s fakultet na rektorat; najpogosteje pa se žal zgodi, da povečujemo število zaposlenih tako na rektoratu, kakor tudi na fakultetah. To ne vodi v pravo smer, zato je smiselno obstoječe službe na rektoratu in fakultetah tesneje povezati v mrežo specializiranih strokovnih kadrov, ki bo delovala celovito na ravni univerze in bo rektorat v funkciji svetovalnega organa, ki bo nudil oporo in pomoč sodelavcem na fakultetah. Preseči moramo organizacijo, ko na vseh fakultetah delamo bolj ali manj enake stvari, ko je vsak prisiljen delati vse in vse po svojih najboljših močeh, ko pa bi lahko te kadre učinkovito specializirali in jih povezali v celovit sistem, ki bo močno pridobil na kvaliteti in učinkovitosti. S tem bomo izkoristili velik potencial, ki ga že imamo na UM, v bistvu pa le sledili vzoru uspešnih univerz v tujini, ki so univerze v pravem pomenu besede in ne le združba fakultet. Ta problem se vedno znova še potencira, ko nastajajo nove fakultete. Napačno razumemo nastanek novih fakultet. Nove fakultete morajo biti priložnost za razvoj stroke, področja, ne pa nova kal za kompleten fakultetni administrativni aparat; rešitev je seveda le v enovitem konceptu sodobne univerze. Zavedati pa se moramo, da je skupno izvajanje poslovnih funkcij eden izmed načinov za racionalizacijo poslovanja in povečanja učinkovitosti, pri čemer pa takšno poenotenje naj ne bo izpeljano na vseh področjih in za vsako ceno. Nujno je doseganje konsenza v okviru organov univerze in kolegija dekanov, katere izmed poslovnih funkcij je smiselno združevati, katere pa naj se še naprej izvajajo razpršeno po članicah. Z bolonjsko prenovo, tutorskim in kreditnim sistemom, mednarodno mobilnostjo študentov in vse večjo obremenjenostjo pedagoškega osebja potrebujemo reorganizacijo strokovnih služb na področju pedagoške in mednarodne dejavnosti. Prav tako je na pedagoškem področju, še posebej pa na področju raziskovalne dejavnosti, pomembna projektna aktivnost, ki pa še posebej v primeru mednarodnih projektov zahteva veliko novega znanja, zato potrebujemo profesionalno podporo. Največje težave se pojavljajo pri kadrovskih zadevah ter na področju financ, določanju deležev plač iz projektov, upravičenih/neupravičenih stroškov in davkov itd... Ker to ni rešeno, se trenutno pedagoški delavci in raziskovalci še vedno preveč ukvarjajo z administrativnimi zadevami. To se dogaja tako pri prijavi, kakor tudi pri izvajanju projektov. Vizija projektne pisarne mora biti v mrežni organizaciji specializiranih strokovno usposobljenih kadrov, ki bodo lahko zanesljivo svetovali in samostojno prevzemali določene, tudi zelo zahtevne, administrativne naloge. Le tako bomo lahko šli v korak z drugimi univerzami v tujini. Do sedaj smo namreč večinoma le sodelovali v mednarodnih projektih, v bodoče pa bomo moramo prevzemati vse več koordinacij, če bomo želeli tudi večji delež prihodkov. Sodelavci mrežno organizirane projektne pisarne morajo biti specializirani za posamezne tipe projektov in morajo biti na tekočem z dogajanji v Bruslju in na tekočem z usmeritvami in načrti Evropske komisije v načrtovanju, pripravi in vodenju posameznih shem projektnega financiranja. Idealna ali pa vse bolj nujna je povezava z reprezentativno pisarno oz. lobisti v Bruslju. Celovita prenova informacijskega sistema Uresničitev bolj učinkovitega pedagoškega, raziskovalnega in projektnega dela s podporo profesionalne mreže skupnih služb je možna le ob izgradnji celovitega informacijskega sistema. O tem smo že zbirali ponudbe pred tremi leti, ko sem se osebno zavzemal za ureditev celotnega sistema, pa smo potem vzpostavili le sistem elektronske baze projektov. Stvari na ta način rešujemo parcialno, posamezni deli celotnega sistema so neusklajeni in zato je treba to urediti celovito v smislu pokritja vseh segmentov od kadrovske baze do finančno-računovodskega dela ter dela, ki je vezano na izvajanje pedagoške in znanstveno raziskovalne funkcije. Pri vzpostavitvi in vzdrževanju celovitega informacijskega sistema je potrebno jasno definirati vlogo Računalniškega centra Univerze v Mariboru (RCUM). Nujna je posodobitev delovanja RCUM-a, ki mora postati bolj učinkovit mehanizem servisiranja informacijskih sistemov na celotni univerzi. Kot velja za profesionalno mrežo skupnih služb, mora tudi RCUM prevzeti vlogo univerzitetnega centra, ki je mrežno povezan z računalniškimi podpornimi centri na fakultetah, vzpostaviti je potrebno večjo koordinacijo med fakultetami in v celotni mreži urediti specializacijo kadrov v smislu dviga kakovosti storitev. RCUM vidim kot podporno in servisno službo, ki pa bo zraven tega morala biti sposobna več, tudi večje ponudbe storitev na trgu in s tem pridobivanja lastnih sredstev. Transparentnost finančnega poslovanje in diverzifikacija virov prihodkov Finančno poslovanje mora biti v vsakem trenutku transparentno, kar se naj izvaja z rednimi in izrednimi revizijami in pregledi poslovanja univerze in njenih članic. Povečanje prihodkov iz pedagoške dejavnosti, predvsem pa iz naslova raziskovalne in tržne dejavnosti, je nujno za stabilno delovanje univerze in vseh njenih članic. Diverzifikacija virov prihodkov je temeljna za doseganje višje stopnje avtonomije univerze. Študij ob delu je bil dolga leta vir dohodkov na mnogih fakultetah. Nekateri v prihodnje vidijo podiplomski študij kot zgolj vir dohodka. Preseči je potrebno koncepte takšnega razmišljanja in realno razmisliti o možnostih pridobitve sredstev, ki jih fakultete nujno potrebujejo za svoje delovanje in razvoj. Če smo bili do sedaj usmerjeni v ponudbo naših storitev predvsem na področju pedagoške dejavnosti in imamo s tem precej izkušenj, potem lahko to v prihodnje izkoristimo v obliki ponudbe izobraževalnih programov vseživljenjskega učenja. Nujna je priprava programov dopolnilnih izobraževanj za diplomante, ki želijo svoja znanja posodobiti in jih nadgraditi (t.i. »continuing education«) ter seveda širša ponudba različnih dokvalifikacij, prekvalifikacij ali pridobivanja posebnih znanj, ki jih lahko organiziramo tudi skupaj z drugimi subjekti bodisi iz gospodarstva ali drugih dejavnosti iz širšega družbenega okolja. Tako kot na univerzi potrebujemo dobre učitelje, potrebujemo tudi dobre raziskovalce, ki bodo svoj potencial prav tako lahko uporabili za ponudbe svojih storitev na trgu. UM razpolaga z veliko raziskovalne opreme, ki jo moramo še bolj izkoristiti za opravljanje storitev na trgu. Potrebno je narediti pregled eksperimentalne opreme, analizo izkoriščenosti in načrt možne ponudbe storitev na trgu. Združiti je potrebno velik potencial znanja in izkušenj raziskovalcev na UM ter moč sodobne raziskovalne opreme, ki lahko ključno pripomore k razvoju UM, hkrati pa daje velike možnosti razvoja ožje in širše regije. Po vzoru uspešnih tujih univerz moramo skrbeti tudi za razvoj skupne tržne dejavnosti, ki zadeva vse storitve t.i. »kampus sistema«. V Ameriki, Aziji in tudi drugod je zelo uveljavljen sistem kampusov, ko so univerze organizirane kot celovita enota, v večini primerov tudi fizično na skupni lokaciji. Temeljna ideja je seveda bolj učinkovito delovanje, maksimalna racionalizacija in maksimalni prilivi iz tržne dejavnosti, ki zadevajo študentsko prehrano, univerzitetno založbo, trgovino, tekmovalni šport in drugo. Pozitivne učinke tovrstne dejavnosti je seveda smiselno prenašati tudi na UM, pri čemer pa je potrebno zagotoviti: (i) maksimalno transparentnost poslovanja in (ii) soudeležbo vseh članic UM pri ustvarjenem prihodku. Oblikovati je potrebno kriterije razdelitve in koriščenja teh sredstev, ki jih lahko zagotovimo preko ustanovitve namenskih razvojnih skladov. UM bomo okrepili tudi s povečanjem prenosa tehnologij in ustanavljanja »spin-off« podjetij. S tem bomo ne le povečali prihodke univerze, temveč prisluhnili interesom mnogih uspešnih raziskovalcev in podjetnikov ter legalizirali njihovo delovanje v dobrobit njihovih privatnih interesov in univerze. Razvojni skladi Iz virov, pridobljenih na podlagi uredbe, projektne in tržne dejavnosti ter donacij je potrebno zagotoviti sredstva za oblikovanje skladov, s katerimi bomo spodbujali razvoj posameznih prioritetnih dejavnosti. Smiselni so:
v prihodnosti pa je potrebno razmisliti še o novih prioritetah, katerih razvoj je možno vzpodbujati na ta način. Ključnega pomena je, da za vse sklade oblikujemo natančna pravila, ki jih je potrebno najprej uskladiti med fakultetami in ki bodo zagotavljala transparentno črpanje teh sredstev na način, ki bo stimulativno vplival na razvoj teh dejavnosti na vseh članicah. Sodelovanje z gospodarstvom in lokalno skupnostjo Običajno govorimo o dveh ključnih misijah univerze: izobraževanje in znanstveno raziskovalno oz. umetniško delo. Pozabljamo, da ima univerza širše poslanstvo. Najbolj pomembna, t.i. tretja misija univerze, je prenos znanja v gospodarstvo in sodelovanje z lokalno skupnostjo s ciljem prispevati k trajnostnemu razvoju mesta, regije, države in širše. Podpirati je potrebno projekte, ki poudarjajo pomen tretjega poslanstva univerze. V Pisarni za mednarodne projekte UM koordiniramo sodelovanje naše univerze v projektu E3M - “European indicators and ranking methodology for university third mission”12. Temeljna ideja projekta je oblikovati merila za vrednotenje dejavnosti tretje misije univerz, ki bi jih vključili pri vrednotenju in ocenjevanju univerz na svetovnih rangirnih lestvicah. Projekt je financiran neposredno s strani Evropske komisije. Vzpodbujati je potrebno aktivno sodelovaje z lokalnimi skupnostmi povsod, kjer imajo sedež članice UM, ter širše v regiji. Še posebej je potrebno intenzivirati sodelovanje z Mestno občino Maribor (MOM). UM mora sodelovati v velikih projektih, kot so Evropska prestolnica kulture 2012 in Univerzijada 2013, seveda v skladu s podpisanimi pogodbami in jasno opredeljeno odgovornostjo in financiranjem. Aktivno sem sodeloval na pripravljalnih dogodkih zimske univerzijade leta 2008 v Harbinu na Kitajskem, kot član ožjega odbora UNeECC13 (“University Network of the European Capitals of Culture”) pa sem aktivno vključen v organizacijo konference univerz iz evropskih prestolnic kulture, ki jo bomo leta 2012 v okviru UNeECC organizirali v Mariboru. To sta le dva ključna projekta, prizadevati pa si moramo za povezovanje tudi drugih projektov med UM in MOM, tako na ravni projektnih pisarn, kot tudi višje, vse do nivoja rektorja in župana. UM in evropska regionalna politika Univerza v Mariboru je s svojimi članicami pomembno gibalo razvoja v regiji. Teritorialno pokriva predvsem območje Vzhodne Slovenije, ki je kot kohezijska regija identificirana v prostoru EU. Njena naloga in priložnost je, da se močneje vpne v aktivnosti, povezane z izvajanjem kohezijske politike in tudi drugih politik EU kot pomembnih razvojnih inštrumentov. Te aktivnosti so pomembne tako v fazi pogajanj in vsebinskih priprav na novo finančno obdobje po letu 2013, kjer je uspeh posamezne države in regije v veliki meri odvisen od ustrezno utemeljenih pogajalskih izhodišč, ki seveda morajo vsebovati ustrezno razvojno vizijo. Prav tako pa je vpetost pomembna v fazi izvajanja in implementacije teh programov, kjer lahko UM s svojim potencialom odigra pomembno razvojno vlogo, tudi povezovalno med javnimi inštitucijami, lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom tako znotraj regije, kot tudi širše v prostoru EU, še posebej pa v državah vzhodnega Balkana. Evropska regionalna politika je zagotovo ena najpomembnejših politik EU, saj predstavlja približno tretjino sedanjega proračuna EU. Kohezijska politika ima tudi v strategiji »Europe 2020«14 ključno vlogo, podobno kot jo je imela v predhodni lizbonski strategiji. Ta je bila pogosto predmet ostrih kritik, zato je sedaj resnično pravi čas za razmislek o vsebinah za obdobje 2014-2020 ter o načinih njihove implementacije, za UM pa ključnega pomena, da pri tem aktivno sodeluje. Glavne vsebinske prioritete v strategiji »Europe 2020« so: trajnostna rast, inovacije, zaposlovanje, izobraževanje, znanost, večje vključevanje socialne in okoljske razsežnosti ter informacijsko-komunikacijske tehnologije. Zelo pomembno je, da se s temi prioritetami čim prej seznanijo vse članice UM in se povežejo z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da se skupaj aktivno posvetimo pripravi programskih dokumentov za naslednjo finančno perspektivo, tako v smislu priprave novih projektov, kakor tudi predlogov na področju optimizacije administrativnih postopkov pri izvajanju projektov. Smiselno je, da se UM, lokalne in regionalne oblasti osredotočijo na projekte, kjer bodo najbolje izkoristile svoj potencial, npr. na področju energetike, obnovljivih virov energije, trajnostnega razvoja, turizma ipd. Glede na to, da bo po letu 2013 do evropskih sredstev v največji meri upravičena le še Vzhodna Slovenija, bi bilo smiselno razmisliti, in za kar bi se morala zavzemati tudi UM, o prenosu vladnih upravljavskih struktur (organa upravljanja) za črpanje teh sredstev v Maribor. Ponovno bi bilo treba aktivirati svet kohezijske regije, ki bi sprejemal odločitve pri pripravi in izvajanju programov EU na ravni kohezijske regije in bi ga sestavljali strokovnjaki iz različnih področij. Prenos znanja in tehnologij UM že od leta 2000 aktivno razvija mehanizme za prenos novosti v podjetniško prakso. Tako je bila ustanovljena: (i) Pisarna za prenos tehnologij, ki deluje v okviru Tehnocentra UM v vlogi strokovne podpore pri zaščiti intelektualne lastnine in aktivnega solastnika v »spin-off« podjetjih Univerze v Mariboru in (ii) Univerzitetni inkubator Tovarna podjemov, katerega dejavnost po pogodbi z UM izvaja zavod IRP (Inštitut za raziskovanje podjetništva), UM pa je lastnik celotne infrastrukture. »Spin-off« podjetja prejmejo brezplačno strokovno pomoč s področij podjetništva od Tovarne podjemov (marketing, financiranje, računovodenje, pravni vidiki poslovanja,...), kar sicer sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo preko Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), prav tako lahko »start-up« podjetja prejmejo osnovno infrastrukturo pod zelo ugodnimi pogoji (pisarna, tajnica, poštni predal, seminarska soba, učilnica, ...). Nadaljnja vizija je ustanovitev Znanstvenega parka UM, katerega projekt vodi zavod Znanstveni park UM in zaenkrat obstaja le kot projektna ideja, želja in potreba po vzpostavitvi več kot 1000 m2 infrastrukture, kjer bo dovolj prostora za nadaljnji razvoj univerzitetnih »spin-off« podjetij, tehnoloških centrov, centrov odličnosti in drugih oblik, ki nastajajo v prostoru med univerzo in gospodarstvom. Projekt je več kot upravičen in nujen, saj že samo podjetja, ki so nastala v Tovarni podjemov in so prerasla infrastrukturo inkubatorja, so najela poslovne prostore v obsegu več kot 500 m2 na različnih lokacijah. Veliko pa jih v Mariboru sploh ne uspemo pritegniti, ker ni ustrezne infrastrukture. Ključni ukrepi nadaljnjega spodbujanja prenosa znanja in tehnologij na UM je vzpostavitev aktivnega in motivacijskega okolja, ki bo profesorje in druge zaposlene na UM spodbujal k razmisleku in akciji na področju prenosa znanja in tehnologij. Temeljno vodilo UM mora biti, da vsem, ki so pripravljeni vlagati v prenos znanja in tehnologij ter ustanovitev podjemov, pri tem pomagamo, jih spodbujamo in dodajamo vrednost. Izogibati se je potrebno avtomatizmom vnaprej določene participacije na dobičku, kar lahko ima negativne posledice, kot so prikrivanje, iskanje druge poti za dosego cilja, ali celo odvrnitev od namere po ustanovitvi podjema. Mehanizmi uspešnega prenosa znanja in tehnologij: Preko Pisarne za prenos tehnologij naj UM deluje kot partner, ki naporom posameznika oziroma skupine dodaja vrednost in zato tudi prejme ustrezen delež solastništva podjema, ki praviloma ni pavšal, temveč temelji na osnovi vložka v delu in denarju, kot npr.: (i) zaposlenim na univerzi strokovno pomaga pri zaščiti intelektualne lastnine, delo pa se lahko plača ali finančno ovrednoti in uveljavlja kot vložek v podjem; (ii) finančno vlaga v »spin-off« podjetja, pri čemer denar zagotovi iz naslova različnih agencij in ministrstev, oziroma ga na ustrezen način zagotoviti sama, kot je primer Sklad za spodbujanje »spin-off« podjetij, kar je v bistvu dokapitalizacija Tehnocentra UM v smislu investicij v podjetja; (iii) pomoč pri pripravi projektnih prijav na različne razpise (delo se lahko plača ali finančno ovrednoti in uveljavlja kot vložek v podjem). Tovarna podjemov lahko pri tem na osnovi poslovnega načrta podjetniške ekipe pomaga pri oceni vrednosti podjetja (osnova za pogajanja o lastniškem deležu UM) in smiselnost investiranja sredstev UM v podjem ter pomaga pri iskanju dodatnih zunanjih investitorjev (poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, banke,...).
UM kot generator gospodarskega razvoja regije in »solastnik« uspešnih zgodb V okviru projekta Znanstveni park UM se mora vzpostaviti infrastruktura, ki bo simbolizirala podjetniški preporod univerze in mesta ter že izgrajenim »start-up« podjetjem omogočala, da se preselijo v prostore, kjer imajo na voljo ustrezno infrastrukturo za rast in razvoj ter zaposlovanje. Mladi morajo to videti kot veliko možnost zaposlovanja. Pisarna za prenos tehnologij in Tovarna podjemov s svojimi storitvami naj tudi delujeta v prostorih Znanstvenega parka, da se človeški resursi ne podvajajo. Vsi partnerji koordinirano delujejo na področju komercializacije tehnologij. Na takšni osnovi bi lahko Univerza v Mariboru spodbudila nastanek do 10 odličnih podjetij na leto, ki bi v naslednjih 5 letih spodbudila nastanek vsaj 250 kakovostnih novih delovnih mest v mestu in regiji. Če bi UM s svojimi vložki vstopala v solastništvo podjetij (od 10% do 30% na podjetje) bi lahko v petih letih ustvarila precejšnje premoženje, ki bi ga s prodajo investitorjem (skladom tveganega kapitala) lahko ponovno reinvestirala v komercializacijo tehnologij. Delo na drugih institucijah in konkurenčna prepoved Na UM moramo ne le omogočati ali dovoljevati, temveč vzpodbujati sodelovanje z univerzami in raziskovalnimi inštituti doma in v tujini s ciljem dviga kakovosti pedagoškega, raziskovalnega in umetniškega dela ter povečevanja raziskovalnega deleža na UM. Regulacija delovnega časa Delovni čas akademskega osebja mora ostati fleksibilen in kar se da nereguliran, ker je narava dela fleksibilna. Pomembni so rezultati; merilo za opravljeno delo je znanje, ki so ga pridobili študenti, dobri rezultati znanstveno raziskovalnega oz. umetniškega dela, pridobljeni projekti, strokovna dejavnost, udejstvovanje v najrazličnejših odborih, razvoj izobraževanja (pripravljena skripta, učbeniki, e-gradiva….), itd. Delovni čas strokovnih služb je bolj reguliran, predvsem pa mora biti prilagojen aktivnostim akademskega osebja. Oprostitev plačila šolnin in kotizacij izobraževanj Smiselno je, da se uredi sistem nezaračunavanja šolnin in kotizacij za izobraževanja, ki potekajo na UM, za vse sodelavce UM. Ponudba brezplačnih izobraževanj za sodelavce UM Ponuditi je potrebno brezplačna izobraževanja, ki prispevajo k osebni rasti in izboljšanju kakovosti dela zaposlenih na UM. Predvsem so smiselna izobraževanja na področjih visokošolske didaktike, retorike, uporabe podatkovnih baz, pisanja znanstvenih člankov, priprave na znanstvene in strokovne konference. Vseživljenjsko učenje V skladu z resolucijo EU (Council Resolution of 27 June 2002 on Lifelong Learning), s Strategijo vseživljenjskosti učenja v Sloveniji, ki jo je izdalo Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) julija 2007 in strateškimi usmeritvami EUA (European Universities' Charter on Lifelong Learning, EUA, 2008) je vzpodbujanje vseživljenjskega izobraževanja zelo pomembna naloga naše univerze. Velikokrat se dogaja, da vseživljenjsko učenje (t.i. »Lifelong Learning«) enačimo le z njegovo časovno dimenzijo v smislu t.i. »Continuing Education«. Takšno gledanje je preozko. Časovna komponenta, ki temelji na ideji, da se je potrebno izobraževati v vseh starostnih obdobjih, je seveda pomembna. Razvoj znanosti in družbe je tako hiter, da sicer enostavno ne moremo slediti svojemu poslanstvu in uspešno opravljati naših strokovnih nalog. Zato moramo na UM skrbeti za naše študente tudi po opravljeni diplomi. Organizirati moramo izobraževanja, ki obnavljajo in aktualizirajo njihova znanja, hkrati pa moramo ponujati tudi povsem nove, dodatne vsebine, ki jim omogočajo večjo širino in večje možnosti opravljanja novih, razširjenih nalog, ki so povezane z njihovo stroko. Druga dimenzija vseživljenjskega učenja se skriva v kvalitativnih spremembah izobraževanja in učenja, ki bi pozitivno vplivale na razvoj mehkih kompetenc, t.i. »soft-skills«, ki bodo študentom pomagale na njihovi karierni poti. Gre za pridobivanje tistih znanj in veščin, ki nam omogočajo konstruktivno razmišljanje in kreativno delo. Največkrat je to povezano s sistemskimi pristopi, razumevanjem stvari, bolj kot le leksikografsko sprejemanje določenih podatkov in dejstev. To pa seveda v prihodnosti zahteva še veliko naporov, da bomo študijske programe resnično prenovili v tem duhu. »On-line« predavanja in izobraževanje na daljavo Na UM je potrebno vključevati sodobne oblike izobraževanja, ki jih omogočajo nove tehnologije. Še posebej »on-line« predavanja in izobraževanje na daljavo sta ključna elementa prenove, ki omogočata lažje vključevanje in bolj kakovostno delo ne le rednim študentom, temveč še toliko bolj posebnim skupin, kot so:
Vseslovenskost UM UM je specifična, lahko bi ji rekli »vseslovenska«. Članice UM so ne le v Mariboru, temveč v domala vseh delih Slovenije. Še naprej je potrebno skrbeti za integriteto UM in posvečati posebno pozornost fakultetam izven Maribora, to so Fakulteta za organizacijske vede v Kranju, Fakulteta za varnostne vede v Ljubljani, Fakulteta za logistiko v Celju in dislocirano enoto v Krškem, Fakulteta za energetiko v Krškem in Velenju, Fakulteta za turizem v Brežicah, enota Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Rakičanu ter razvijati dobre odnose z lokalnimi skupnostmi vseh regij, kjer imamo članice oz. dislocirane enote naše univerze. To nima le lokalnega vpliva, temveč seže tudi do odločitev na državnem nivoju. Investicije Moderna univerza potrebuje moderne in urejene prostore, čemur je potrebno dajati večjo pozornost v prihodnje. Prostorska stiska je v nekaterih segmentih nedopustna in jo je potrebno nemudoma razrešiti, pri ostalih pa je potrebno strateško in dolgoročno načrtovati ustrezno urejenost. Investicije v infrastrukturo fakultet:
Študentski domovi, Univerzitetna knjižnica, uprava, razvojni projekti:
Investicijsko vzdrževanje: Povečati je potrebno prihodke za potrebe investicijskega vzdrževanja, ki bodo omogočili postopno obnovo vseh objektov. Za zagotavljanje teh ciljev je potrebno postaviti jasne prioritete izvajanja vzdrževalnih del in sicer:
Založniška dejavnost Moderna in v mednarodni prostor vpeta univerza mora imeti urejeno lastno založniško dejavnost, ki je trenutno na UM v fazi urejanja. Univerzitetna založba mora nastati kot centralni editorialni servis za publikacije, ki nastajajo znotraj UM, od skript in učbenikov, preko zbornikov, vse do znanstvenih monografij. Univerzitetna založba mora preko področnih uredniških odborov, ki naj bodo urejeni po podobnih področjih kot habilitacije, skrbeti predvsem za kakovost izdaj. V primeru, kjer se posamezna publikacija iz objektivnih razlogov ne more finančno pokrivati iz naslova prihodkov iz trženja, se mora omogočiti dostop do (so)financiranja izdaje publikacije preko internih in zunanjih razpisov. Z lastno podporo založniški dejavnosti na UM bomo omogočili izdajo literature, ki je specifična za naše študente in za poslanstvo naše univerze, hkrati pa predstavlja tudi stimulativno in podporno okolje, ki daje možnosti mladim, ki morda prvič izdajajo monografije, učbenike ali druge strokovne in znanstvene publikacije. Šport in obštudijske dejavnosti Šport je pomemben del študijskih aktivnosti in obveznosti študentov oz. mora biti del nabora izbirnih predmetov. Izvenštudijska športna aktivnost mora biti ustrezno kreditno ovrednotena. Pomemben je tako netekmovalni, kakor tudi tekmovalni šport na UM, kjer je potrebno posvečati skrb za aktivne in vrhunske športnike. Študentom in zaposlenim je potrebno nuditi v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja športne aktivnosti tako v dopoldanskih kot tudi popoldanskih terminih. UŠC je dragocen infrastrukturni objekt, ki mora ostati v funkciji nudenja športnih aktivnosti tudi v prihodnje. UM mora kot institucija širšega pomena podpirati tudi druge obštudijske dejavnosti, kot so kulturne, umetniške, dobrodelne in humanitarne akcije ter akcije v organizaciji študentskih organov ali študentskih društev univerze. Za financiranje športa in obštudijskih aktivnosti je potrebno posvečati pozornost pridobivanju dodatnih virov sredstev za izvajanje dejavnosti. Možnosti dodatnih virov financiranja so zagotovo tudi v pridobivanju evropskih projektov. Pod okriljem Pisarne za mednarodne projekte UM izvajamo evropski projekt “Network Building: Preparatory actions and network building for establishing International Training and Education Center for Winter Sports” (INTECS). To je le en primer, kako lahko prispevamo k skrbi za študente športnike in pomemben primer, kako lahko pridobimo sredstva za razvoj dejavnosti, ki so skupne vsem fakultetam. Pri tem pa lahko tudi v prihodnje še veliko prispeva Pisarna za mednarodne projekte UM. Študentski domovi in Univerzitetna knjižnica Maribor kot nosilca podporne infrastrukture UM Študentski domovi in Univerzitetna knjižnica Maribor sta stebra enovite infrastrukture UM kot pedagoške in znanstveno raziskovalne institucije. Oba subjekta morata pri nudenju svojih storitev uporabnikom, v prvi vrsti študentom, upoštevati visoke kriterije in standarde kakovosti ob nenehnem posodabljanju lastne infrastrukture in ponudbe. Obe drugi članici bosta izvedbo svojih aktivnosti v okviru integralnih storitev UM prilagajali viziji in poslanstvu univerze. Študentski domovi, ki nudijo bivalne kapacitete študentom, bodo za kakovost in urejenost le-teh nenehno skrbeli, hkrati pa nudili tudi storitve za obštudijske aktivnosti študentov. Krepiti bo potrebno vlogo UKM kot domoznanske in depozitarne knjižnice, pri tem pa skrbeti za urejeno financiranje teh dveh dejavnosti. UKM naj postane koordinator in nosilec stroke celotne knjižničarske dejavnosti na univerzi, tako v ožjem smislu UKM-a, kot tudi širše v smislu fakultetnih knjižnic, pri čemer vloge fakultetnih knjižnic ne morejo prevzemati druge knjižnice. Skrb za vizijo študentov in Alumni klub UM Vsi na UM se moramo maksimalno potruditi pri izvedbi študijskega procesa, ki bo zagotovil znanja in dal kompetence študentom za njihovo življenje. Pomembna je vizija, ki študentom omogoča uspešno karierno pot. Preko Pisarne za mednarodne projekte UM smo letos poleti pridobili projekt “Vzpostavitev, razvoj in zagotovitev pogojev dolgoročnega delovanja mreže kariernih centrov na Univerzi v Mariboru”, ki se začenja financirati januarja 2011. Projekt je namenjen oblikovanju mreže kariernih svetovalcev na UM, ki bo pripomogel k boljšemu povezovanju diplomantov UM in trgom delovne sile, kar v praksi pomeni pomoč študentom in diplomantom pri iskanju zaposlitve ter s tem oblikovanju njihove karierne poti. Za kontinuirano delovanje mreže kariernih centrov na UM in nasploh skrbi za kariero naših študentov je ključnega pomena vzpostavitev Alumni kluba UM. Alumni klub študentov UM je logična posledica kariernih centrov, pri čemer mora klub prevzeti svojo vlogo v mreženju diplomantov in povezovanju interesov posameznikov v njihovem profesionalnem življenju z interesi UM, vse od sodelovanja in sooblikovanja univerzitetnih dogodkov pa do sodelovanja pri diverzifikaciji prihodkov. Nekaj vzornih primerov ustanavljanja in delovanja alumni klubov na fakultetah že imamo. V prihodnje pa je potrebno izkoristiti velikost in vpliv UM, povezati obstoječe in na novo ustanovljene alumni klube na vseh fakultetah v Alumni klub UM, ki bo predstavljal vse naše študente in navzven odražal vpliv in ugled naše univerze. Vizija razvoja programa in programskih aktivnosti V sistemski teoriji imajo vse strukture dinamiko in evolucijo. Tako je tudi s programom, ki ga predlagam. Program je dinamičen in podvržen evoluciji, spremembam in prilagoditvam. Rektor je le eden od delov sistema, ki mora delovati stimulativno, konstruktivno in povezovalno, da bi lahko vsi, ki sooblikujemo ta sistem, univerzo, uresničili zastavljene vizije in cilje. Pred nami je predlog programa, v katerem bi se morali najti vsi; vsak bi moral videti možnost svojega osebnega razvoja in uspešnega dela, predvsem pa začutiti dovolj veliko mero fleksibilnosti, da bo lahko s svojim aktivnim delom, svojo angažiranostjo in prizadevanji sooblikoval vizije in delo na univerzi do tolikšne mere, da bo dosegel osebno zadovoljstvo in uspeh, ki pa bo hkrati prispeval k nadaljnji rasti, razvoju in prosperiteti naše univerze.
Maribor, 5. 11. 2010 Prof. dr. Marko Marhl
4 http://ec.europa.eu/regional_policy/cooperation/danube/index_en.htm EU Strategy for the Danube Region 5 http://engineering.stanford.edu/departments/index.html
“While our departments enjoy considerable independence in academic and administrative matters, they also work with each other to support interdisciplinary research and degree programs. Departmental boundaries are kept low; research teams routinely cross them, and faculty members often hold joint departmental appointments.” 6 http://cs.stanford.edu/info/
“Stanford University's Computer Science Department…. Fields in which interdisciplinary work has been undertaken include chemistry, genetics, linguistics, physics, medicine and various areas of engineering, construction, and manufacturing.” 7 http://engineering.stanford.edu/research/index.html
“We believe that the most promising opportunities for discovery exist at the intersections of disciplines, and that the technologies of the next century will grow out of multidisciplinary partnerships. Similarly, the leaders of tomorrow must be able to bridge multiple interests. To guide our own growth, the dean has identified five major areas for long-term investment: Bioengineering, Environment & Energy, Information Technology, Nanoscience & Nanotechnology, Educating Leaders.” 9 http://www.esf.org/research-areas/humanities/erih-european-reference-index-for-the-humanities.html
“The aim of the European Reference Index for the Humanities (ERIH) is to enhance the global visibility of high-quality research in the Humanities across all of Europe.” 12 http://www.e3mproject.eu
“E3M is a three years project co-funded by the European Commission under its Lifelong Learning Programme and developed by partners from eight European countries. The aim of this project is to generate a comprehensive instrument to identify, measure, and compare Third Mission activities of HEIs from a wide perspective.” 14 http://ec.europa.eu/eu2020/index_en.htm
“Europe 2020: A strategy for smart, sustainable and inclusive growth”
|